Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov

1. Privolitev

Privolitev je prostovoljna izjava posameznika, ki upravljavcu dovoljuje, da za določen namen obdeluje njegove osebne podatke. Preberite več o pogojih veljavne privolitve, kot jih zahteva Uredba. Tipični primeri: prijava na e-obveščanje, sodelovanje v nagradni igri, dovoljenje za objavo osebnih kontaktov na spletni strani itd.

2. Pogodba

Pogodba med posameznikom in upravljavcem ali kadar gre za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe. Pogodba, kot podlaga za obdelavo osebnih podatkov, se pogosto zamenjuje s privolitvijo, zato bo v praksi treba v konkretnem primeru preverjati, ali gre za tovrstno obdelavo, ki je del izvajanja pogodbe ali je morebiti potrebna samostojna privolitev. Tipični primeri: uporaba kontaktnih podatkov posameznika, ki je želel prejeti ponudbo, posredovanje podatkov pri spletnem nakupu itd.

3. Zakonska obveznost

Zakonska obveznost upravljavca je dopusten temelj za obdelavo osebnih podatkov. Tipični primeri: obdelava osebnih podatkov v delovnem razmerju, kjer delodajalec obdeluje podatke zaradi zahtev iz področja delovno-pravne zakonodaje; obdelava podatkov s strani policije; obdelava podatkov prosilcev za pomoč iz javnih sredstev na podlagi zakonodaje s področja socialne varnosti itd.

4. Življenjski interesi

Življenjski interesi fizične osebe lahko opravičujejo obdelavo osebnih podatkov. Pri tem ni pomembno, ali gre za obdelavo podatkov osebe, ki je življenjsko ogrožena ali druge osebe. Pomembno je, da se z obdelavo zaščiti življenjske interese posameznika. Tipični primer je obdelava zdravstvenih podatkov v primeru prometnih nesreč, ko npr. voznik drugega vozila sporoči podatke o ponesrečencu, ki jih najde na kraju dogodka, da bi zagotovil potrebno zdravstveno obravnavo.

5. Izvajanje javne naloge

Izvajanje javne naloge velja le za javni sektor. Kadar javni sektor izvaja oblastne naloge, sme obdelovati osebne podatke le, če tako izrecno določa zakon. Izjemoma je v javnem sektorju, ko izvaja oblastne naloge, obdelava dopustna, če je nujna za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.

6. Zakoniti interes

Zakoniti interes velja le za zasebni sektor. Zakoniti interesi upravljavca ali tretje osebe je lahko dopustna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Podlaga, ki izhaja iz zakonitih interesov se pogosto izvaja brez aktivnega vpliva posameznikov na samo obdelavo (npr. videonadzor, analitika prometa itd.), zato je še toliko bolj pomembno, da pred tovrstno obdelavo pretehtate, ali bo obdelava pretirano posegla v interes posameznikov. Če se izkaže, da je poseg v pravico posameznikov nesorazmeren glede na zasledovan interes, bo šlo za nezakonito obdelavo osebnih podatkov. Tipični primeri: uporaba zakonito zbranih kontaktov novinarjev za pošiljanje sporočil za javnost.