Informacijski pooblaščenec je Ministrstvo za infrastrukturo opozoril na nujnost spoštovanja načel varstva osebnih podatkov pri uvajanju e – cestninjenja - Upravljavec.si

• 22 maja, 2020

Glede na objave v medijih, naj bi v Sloveniji decembra 2021 začel delovati sistem elektronskega cestninjenja za osebna vozila in sicer na obstoječi infrastrukturi za tovorna vozila, torej z uporabo cestninskih nadzornih portalov.

Informacijski pooblaščenec (IP) že več kot deset let spremlja področje elektronskega cestninjenja  vozil. Ker bo v predvidenem sistemu udeležena večina osebnih vozil, pri izvajanju in nadzoru elektronskega cestninjenja pa praktično ne gre brez obdelave osebnih podatkov, IP opozarja na obsežno in intenzivno obdelavo osebnih podatkov. Med njimi so tudi lokacijski podatki posameznikov, ki so še posebej povedni, zato je nanje (splošna in strokovna) javnost upravičeno pozorna. To se je ponovno zelo izrazito pokazalo ob razpravah o morebitnih aplikacijah za spopadanje s širitvijo epidemije novega koronavirusa. Ustrezno upoštevanje načel varstva osebnih podatkov bo tako ob ostalih vidikih bistveno za uspeh elektronskega cestninjenja za osebna vozila. IP je zato Ministrstvo za infrastrukturo opozoril na nujnost upoštevanja temeljnih načel varstva osebnih podatkov.

Pri uvajanju elektorskega cestninjenja za osebna vozila gre za velik obseg, intenzivnost in povednost  podatkov. Zato je nujno dosledno spoštovanje načel varstva osebnih podatkov, s posebnim poudarkom predvsem na tem, da:

• sistem elektronskega cestninjenja ne sme biti zasnovan tako, da omogoča sprotno ali naknadno slednje lokacije ali gibanja osebnih vozil;
• je pri oblikovanju sistema spoštovano načelo minimizacije osebnih podatkov z upoštevanjem vgrajenega in privzetega varstva osebnih podatkov – za vsak posamezen namen (npr. nadzor) se lahko obdela samo tisti nabor osebnih podatkov, ki je nujen za dosego legitimnega in zakonitega cilja; kjer za namen obdelave zadostujejo psevdonimizirani osebni podatki je tem treba dati prednost pred neobdelanimi osebnimi podatki, podatki pa se lahko obdelujejo le toliko časa, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev zakonsko dopustnega cilja;
• osebni podatki voznikov, za katere je bilo v cestninskem nadzoru ugotovljeno, da niso kršili cestninskih predpisov, niso naprej obdelovani in so čim prej zavrženi;
• podatki o gibanju in lokacijah osebnih vozil, imajo zelo veliko uporabno vrednost, zato obstaja veliko tveganje uporabe podatkov v druge namene, kot (le) za namen cestninjenja (t.i. pojav function creep). Zato bi morali biti kakršni koli drugi nameni razen obdelave podatkov za namen cestninjenja, v zakonu izrecno prepovedani;
• zakonska rešitev mora konkretno opredeliti nabor osebnih podatkov, namen obdelave, rok njihove hrambe in ustrezne varovalke.  

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka