NEPOSREDNO TRŽENJE POSAMEZNIKOM: KAJ JE TREBA VEDETI? - Upravljavec.si


  • oktober 9, 2019

Oglasna sporočila nas spremljajo na vsakem koraku – na spletu, radiu, v revijah, časopisih, na televiziji in plakatih ob cesti, v trgovskih centrih … A ko gre za usmerjeno oglaševanje, torej, kadar je oglasno sporočilo osebno naslovljeno in je bila za dostavo sporočila potrebna obdelava določenih osebnih podatkov, imajo posamezniki pravice – neposredno trženje lahko omejijo oziroma ga prekličejo.

Pravna ureditev zakonitega izvajanja neposrednega trženja se razlikuje glede na to, prek katerih kanalov se neposredno trženje izvaja. Običajno se z neposrednim trženjem srečujemo v obliki prodaje po pošti, telefonu in prek različnih elektronskih medijev (elektronska pošta, SMS ipd.). Verjetno se ob tem marsikdo vpraša, kje so dobili njegov naslov, elektronski naslov ali celo mobilno številko. To so podatki, ki jih posamezniki pogosto zaupamo, ko želimo prejeti določene ugodnosti, opravimo nakupe, morda je telefonska številka celo objavljena v telefonskem imeniku.

Nabiralnik poln oglasnih sporočil

Pri izvajanju neposrednega trženja po navadni naslovljeni pošti je zakonodaja najmanj stroga, saj to dovoljuje že na podlagi osebnih podatkov, ki jih trgovec pridobi iz javno dostopnih virov. Torej virov, ki so dostopni vsakomur (telefonski imenik, javne evidence ipd.). Javno dostopne evidence so tudi tiste, ki so plačljive, a vendarle dostopne vsakomur (na primer delniške knjige, do katerih dostop zaračunava Centralna klirinško depotna družba, predvsem borznoposredniške hiše pa jih redno uporabljajo kot vir za pošiljanje ponudb lastnikom delnic).

Javno dostopen vir je tudi svetovni splet. Izvajanje neposrednega trženja po pošti je dovoljeno tudi na podlagi kontaktnih podatkov, ki jih trgovec pridobi od svojih kupcev oziroma strank. Če na primer posameznik ob nakupu izdelka v prodajnem salonu pusti svoj naslov, ga sme trgovec v prihodnje brez njegove posebne privolitve uporabiti za to, da mu po pošti pošilja svoja oglasna sporočila. Vendar pa ga mora v vsakem takem sporočilu obvestiti o pravici, da lahko zahteva prenehanje trženja.

Polni oglasnih sporočil so tudi e-poštni nabiralniki

Tu so pravila nekoliko drugačna. Uporaba elektronskega naslova posameznika za neposredno trženje je dovoljena v dveh primerih:

  1. če ta v to privolili,
  2. brez privolitve pa le, če gre za elektronski naslov, ki ga posameznik trgovcu zaupa ob nakupu določenega izdelka oziroma uporabi storitev, pa takrat ni zavrnil uporabe svojega elektronskega naslova za pošiljanje trženjskih sporočil.

V zadnjem primeru je trgovec dolžan posamezniku že ob pridobitvi njegovih osebnih podatkov (in nato ob vsakem sporočilu) ponuditi jasno in izrecno možnost, da ta brezplačno in preprosto zavrne uporabo svojega elektronskega naslova za namene neposrednega trženja. Če uporabe ne zavrne, mu trgovec lahko na ta e-naslov pošilja svoja oglasna sporočila. Enaka pravila kot za trženje po elektronski pošti veljajo tudi za trženje prek sporočil SMS in MMS.

Vpis podatkov pri spletnih nakupih

Če posameznik pri spletnem trgovcu kupi knjigo in pri vpisu svojih kontaktnih podatkov že takoj ne prepove uporabe svojega elektronskega naslova za izvajanje neposrednega trženja, mu lahko spletni trgovec na elektronski naslov začne pošiljati oglasna sporočila s svojo ponudbo. Seveda mora imeti posameznik možnost, da se od takih sporočil kadar koli enostavno odjavi. Naslov, prek katerega se lahko odjavo sporoči, mora biti preprosto dostopen. Če spletni trgovec ne upošteva odjave, lahko posameznik poda prijavo pri Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS).

»Pozdravljeni, za vas imamo odlično ponudbo!«

Pogosto se dogaja, da posamezniki prejmejo klic z neznane številke, oseba na drugi strani pa ponuja določen izdelek ali storitev. Tudi v tem primeru gre za neposredno trženje, a če se izvaja po telefonu, je to dovoljeno le na podlagi soglasja. Pozor: kot soglasje se šteje tudi objava telefonske številke v telefonskem imeniku, če ni označeno, da sicer javno objavljene telefonske številke posameznik ne dovoli uporabljati za klice, ki imajo komercialni namen (označba prepovedi komercialnih klicev).

Trgovec lahko torej telefonsko številko posameznika za tržne namene uporabi le, če je predhodno pridobil njegovo privolitev ali če je telefonsko številko našel javno objavljeno v telefonskem imeniku, zraven pa ni bilo označbe prepovedi komercialnih klicev.

Pravice posameznika so bile kršene, ta lahko poda prijavo

V primeru nezakonitega izvajanja neposrednega trženja, na primer, če:

  • posameznik prejme oglasni telefonski klic, ne da bi klicatelju sam dal privolitev za prejemanje takih klicev (tako dovoljenje lahko posameznik da tudi npr. v okviru splošnih pogojev, ki jih sprejeme v okviru sodelovanja v nagradni igri ali podobno);   
  • posameznik je trgovcu že prepovedal, da mu pošilja svoja oglasna sporočila, pa trgovec te zahteve ne upošteva;  
  • posameznik prejme oglasno elektronsko sporočilo, v katerem ni nikjer naveden naslov, preko katerega lahko zahteva odjavo;

potem ima posameznik možnost, da poda prijavo pri pristojni državni instituciji. Za kršitve pri izvajanju neposrednega trženja po navadni naslovljeni pošti je pristojen informacijski pooblaščenec. V primeru kršitve pri izvajanju neposrednega trženje prek drugih kanalov (elektronska pošta, telefon, SMS, MMS) pa je pristojni organ Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS).

Dobro je vedeti

Pri vsakem izvajanju neposrednega trženja za izvajalce veljajo določena skupna pravila, in sicer:

  1. jasno mora biti razvidno, kdo je pošiljatelj oglasnega sporočila;

  2. posameznik mora biti ob vsakem izvajanju trženja (v vsakem oglasnem sporočilu oziroma telefonskem klicu) obveščen o pravici, da lahko zahteva prenehanje neposrednega trženja, torej, da lahko zahteva preklic oziroma odjavo;

  3. posamezniku mora biti na voljo kontakt, prek katerega lahko zahteva preklic oziroma odjavo.

Članek je bil prvotno objavljen v reviji ZPStest v posebni rubriki #TiOdločaš. Informacijski pooblaščenec in Zveza potrošnikov Slovenije v sklopu projekta RAPiD.Si pripravljata serijo člankov o pomenu zasebnosti in pravicah posameznikov s področja varstva osebnih podatkov.