Obveščanje državljanov o začasni prepovedi javnega zbiranja preko SMS sporočil - Upravljavec.si
- 23 marca, 2020
Od četrtka 19. 3. 2020, ko so naročniki storitev mobilne telefonije pri slovenskih operaterjih prejeli sms sporočilo o začasni prepovedi javnega zbiranja, Informacijski pooblaščenec (IP) prejema vrsto vprašanj glede zakonitosti tovrstnega ravnanja oziroma prijav suma nezakonite obdelave osebnih podatkov naročnikov mobilne telefonije.
IP je preveril zadevo in ugotovil, da sms sporočil ni pošiljala Vlada RS, temveč na podlagi navodil Urada RS za komuniciranje operaterji, ponudniki mobilne telefonije. Osebni podatki naročnikov mobilne telefonije torej niso bili posredovani Vladi RS ali katerikoli tretji osebi, temveč je vsak od operaterjev poslal sms z vsebino in v roku, ki ju je določil Urad Vlade RS za komuniciranje, vsem svojim naročnikom.
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju: Splošna uredba) v členu 6 določa različne pravne podlage, na katere se lahko zanaša upravljavec osebnih podatkov in ne predstavlja ovire za obdelavo osebnih podatkov, ki so v danih okoliščinah nujni in potrebni za dosego zakonitega namena. Med drugim točka 3 člena 6 določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Informacijski pooblaščenec pa na tej točki opozarja, da je nujno upoštevanje področne zakonodaje in predpisov, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov pri določenih zavezancih.
Obdelavo osebnih podatkov v okviru operaterjev elektronskih komunikacij določa Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12 s spremembami in dopolnitvami; ZEKom -1), ki operaterjem postavlja omejitve glede dopustne obdelave osebnih podatkov in zagotavljanja storitev, tudi v primeru izrednih stanj, in med drugim npr. dopušča storitve sistema javnega mobilnega obveščanja in alarmiranja. Za nadzor nad zakonom je pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, interpretacija zadevnih določb ZEKom-1 pa je tako izven pristojnosti Informacijskega pooblaščenca.
Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka